Lokalizacija programske opreme: več kot le prevod besedil
Ko programska oprema vstopa na nov trg, preveden uporabniški vmesnik še ne zagotavlja dobre uporabniške izkušnje. Uporabnik pričakuje, da bodo razumljivi tudi datumi, valute, merske enote, obvestila o napakah in navodila. Pričakuje, da bo aplikacija delovala naravno, brez jezikovnih zadreg in prilagajanja tujim navadam. Prav to je cilj lokalizacije: programsko opremo prilagoditi jeziku, kulturnemu okolju in uporabniškim pričakovanjem ciljnega trga.
Za podjetja, ki razvijajo digitalne izdelke, lokalizacija zato ni zgolj zadnja naloga pred objavo. Je proces, ki povezuje razvoj, oblikovanje, prevajanje in zagotavljanje kakovosti. Če je vključen dovolj zgodaj, zmanjšuje število poznejših popravkov ter omogoča bolj predvidljive mednarodne izdaje.
Prevod, lokalizacija in internacionalizacija
Prevajanje prenaša pomen besedila iz izhodiščnega v ciljni jezik. Lokalizacija je širša: poleg besedil obravnava tudi funkcionalne, vizualne in kulturne posebnosti izdelka. Gumb mora biti pravilno preveden, vendar mora njegov napis tudi ustrezati razpoložljivemu prostoru in uporabniku jasno povedati, kaj se bo zgodilo ob kliku.
Internacionalizacija pomeni tehnično pripravo programske opreme na različne jezike in okolja. Med drugim vključuje ločevanje besedil od programske kode, podporo različnim pisavam ter uporabo ustreznih mehanizmov za prikaz datumov, števil in množinskih oblik. Dobro internacionaliziran izdelek je praviloma lažje in ceneje lokalizirati, saj je manj posegov v osnovno zasnovo.
Kaj vse je treba prilagoditi?
Obseg lokalizacije je odvisen od izdelka in ciljnega trga. Pri načrtovanju je smiselno poleg vidnih zaslonov pregledati celotno uporabniško pot: od registracije in prve prijave do pomoči uporabnikom, plačila in preklica naročnine. Pogosto se pomembna besedila skrivajo zunaj glavnega vmesnika.
Uporabniški vmesnik: meniji, gumbi, oznake polj, namigi in obvestila o napakah.
Podporna vsebina: navodila, zbirka odgovorov na pogosta vprašanja, pomoč v aplikaciji in opombe ob izdaji.
Samodejna komunikacija: potrditvena e-poštna sporočila, potisna obvestila in sistemska opozorila.
Lokalni zapisi: datumi, čas, številke, valute, naslovi in telefonske številke.
Vizualni in kulturni elementi: ikone, slike, primeri uporabe ter smer pisanja.
Posebno pozornost zahtevajo pravna besedila, soglasja in obvestila o zasebnosti. Jezikovna prilagoditev sama po sebi ne zagotavlja skladnosti z lokalnimi predpisi; kadar je to potrebno, jo mora dopolniti pravni pregled.
Kontekst je pogoj za pravilen prevod
Kratki izrazi v uporabniškem vmesniku so lahko zahtevnejši od dolgih odstavkov. Angleški izraz »Open« lahko označuje ukaz za odpiranje datoteke ali stanje zahtevka. Brez podatka o mestu uporabe prevajalec ne more vedno zanesljivo izbrati ustrezne rešitve. Enako velja za kratice, interne oznake in sporočila z dinamično vstavljeno vsebino.
Prevajalcem zato pomagajo posnetki zaslona, dostop do preskusnega okolja, opisi funkcij in komentarji razvijalcev. Koristne so tudi informacije o omejitvah dolžine, namenu posameznega niza in zaščitenih delih besedila. Spremenljivke, oznake in nadomestna polja morajo ostati tehnično veljavni, njihova umestitev v poved pa mora omogočati naraven prevod.
Slovnica vpliva tudi na programsko zasnovo
Slovenščina dobro pokaže, zakaj prevajanje posameznih besed ni dovolj. Sporočilo o številu datotek potrebuje različne oblike, na primer »1 datoteka«, »2 datoteki«, »3 datoteke« in »5 datotek«. Pravila niso omejena le na te štiri primere, zato mora aplikacija uporabljati ustrezna pravila za množinske oblike, ne zgolj razlikovanja med ednino in množino.
Težave povzroča tudi sestavljanje povedi iz ločenih koščkov besedila. Vrstni red besed, sklanjanje in slovnično ujemanje se med jeziki razlikujejo. Boljša rešitev so celoviti sporočilni vzorci, ki omogočajo prilagajanje zgradbe povedi. Pri številih, datumih in valutah je priporočljivo uporabljati knjižnice za lokalno oblikovanje, ne ročno zapisanih pravil.
Terminologija in slog morata biti dosledna
Če je ista funkcija na enem zaslonu poimenovana »nastavitve«, na drugem pa »možnosti«, lahko uporabnik sklepa, da gre za različni funkciji. Terminološka nedoslednost otežuje tudi iskanje po dokumentaciji in delo uporabniške podpore. Pred začetkom prevajanja je zato smiselno pripraviti terminološko zbirko z razlagami ključnih pojmov in potrjenimi ustreznicami.
Slogovni priročnik naj določi način nagovarjanja, zapis ukazov, uporabo velikih začetnic in odnos do tujih izrazov. Prevajalski pomnilnik pomaga ponovno uporabiti že potrjene prevode, vendar ne nadomesti presoje: enako izhodiščno besedilo lahko v drugačnem kontekstu zahteva drugačen prevod.
Testiranje mora potekati v delujočem izdelku
Jezikovno brezhiben prevod lahko v aplikaciji povzroči težave. Daljši napis se odreže, prelom vrstice zakrije pomemben podatek ali pa pisava ne prikaže vseh znakov. Jezikovno in funkcionalno testiranje lokalizirane različice zato dopolnjuje pregled prevodnih datotek.
Pri testiranju preverjamo razumljivost besedil, doslednost terminologije, prikaz spremenljivk, pravilnost lokalnih zapisov in delovanje ključnih uporabniških poti. Že pred prevajanjem lahko pomaga psevdolokalizacija: umetno podaljšana in spremenjena besedila razkrijejo neprilagodljive elemente vmesnika ter besedila, ki niso vključena v prevodni proces.
Lokalizacija kot del razvojnega cikla
Pri rednih posodobitvah je lokalizacija neprekinjen proces. Ekipa potrebuje jasen način predaje novih nizov, obravnave vprašanj, potrjevanja terminologije in vključevanja popravkov. Smiselno je določiti tudi merila kakovosti: število kritičnih jezikovnih napak, delež neprevedenih vsebin in uspešnost ključnih uporabniških opravil.
Za prevajalsko agencijo Amidas, ki deluje od leta 1991, sodelovanje pri takšnem projektu pomeni povezovanje jezikovnega znanja z razumevanjem izdelka. Najboljši rezultat nastane, ko naročnik, razvijalci in jezikovni strokovnjaki lokalizacijo načrtujejo skupaj. Takrat programska oprema ni le prevedena, temveč zares uporabna v novem okolju.